Kadrovska opravila - zaposlitev delavca

Od objave prostega delovnega mesta do zaposlitve.

Preden kot delodajalec zaposlite konkretnega delavca, vas čaka kar nekaj pomembnih zakonskih korakov (oziroma t.i. opravil), ki jih je potrebno spoštovati, saj so ti pogosto predmet inšpekcijskega nadzora, morebitnih tožb s strani kandidatov in kasneje tudi delavcev. Pri tem pa ni pomembno samo, da izvedete vse zahtevane korake, ampak tudi kdaj jih izvedete!

Seznam kadrovskih opravil ob zaposlitvi delavca zajema kar 16+ opravil. 

Ne verjamete? Pa jih naštejmo: 1. Javna objava prostega delovnega mesta, 2. Predhodni preventivni zdravstveni pregled, 3. Preverba izpolnjevanja pogojev za opravljanje dela, 4. Izročitev pisnega predloga pogodbe o zaposlitvi, 5. Seznanitev izbranega kandidata z delom, pogoji dela, ter pravicami in obveznostmi, 6. Obvestilo o neizbiri neizbranim kandidatom, 7. Vračilo dokumentov neizbranim kandidatom, 8. Uničenje dokumentacije neizbranih kandidatov, 9. Sklenitev pogodbe o zaposlitvi, 10. Prijava v obvezna socialna zavarovanja, 11. Izročitev fotokopije prijave v obvezna socialna zavarovanja, 12. Praktično in teoretično usposabljanje za varno delo, 13. Usposabljanje za varstvo pred požarom, 14. Obvestilo o odmeri letnega dopusta, 15. Pridobitev osebnih podatkov delavca, 16. Vzpostavitev in vodenje obveznih evidenc, ki se nanašajo na delavca.

Število opravil se poveča, če vključite tudi opravila, ki niso zakonsko obvezna, vendar so priporočljiva:

• npr. Izjava o seznanjenosti z internimi akti - delavci morajo biti z vsemi veljavnimi akti seznanjeni, zato morajo biti ti na razpolago na dostopnem mestu, na katerem se lahko delavci brez nadzora seznanijo z njihovo vsebnino. Zato je priporočljivo, da se vsakega zaposlenega ob zaposlitvi seznani z njimi ter, da zaposleni podpiše izjavo o seznanitvi - zaradi kasnejšega morebitnega dokazovanja inšpektoratu ali na delovnem sodišču.

Pomembno je tudi kdaj izvedete posamezno opravilo. 

Pa poglejmo kar na konkretnem primeru, zakaj je pomembno kdaj delavca pošljete na zdravstveni pregled pred zaposlitvijo.

V kolikor delodajalec zaposli delavca brez opravljenega zdravstvenega pregleda in ga nanj pošlje kasneje, se mu lahko zgodi, da delavec zdravstvenega pregleda ne bo opravil. Ko delodajalec prejme negativno spričevalo izvajalca medicine dela, nastane nerešljiv problem, saj je delavec zaposlen, a na delovnem mestu, kjer ga delodajalec potrebuje ne sme delati. 

• Če gre za situacijo, ko je delavec začasno nezmožen za delo zaradi bolezni ali poškodbe, je upravičen do nadomestila v skladu s 137. členom ZDR-1, oziroma do ustreznega nadomestila iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Delodajalec ne sme začeti postopka redne odpovedi, saj začasna nezmožnost za delo, ker delavec ni opravil zdravstvenega pregleda ni zakonit razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.

• Če gre za zdravstvene težave takšnega obsega in narave, da jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali drugimi ukrepi medicinske rehabilitacije, bi se za delavca ugotavljala njegova zmanjšana delazmožnost in upravičenost do pravic iz naslova pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja. Šele takrat bi lahko delodajalec delavcu odpovedal pogodbo o zaposlitvi, a ne iz razloga nesposobnosti, ampak iz razloga invalidnosti.

Zaradi vseh opisanih težav je nujno, da delavci zdravstveni pregled res opravijo predhodno - pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi in ne šele takrat, ko smo jih zaposlili. Zaposleni pa stane delodajalca, tudi, če je ta na bolniški (npr. bolniško nadomestilo, regres za letni dopust itd). V kolikor bi delodajalec kandidata poslal na zdravniški pregled pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi teh težav ne bi bilo.